Zavarovanje terjatev predstavlja finančno storitev, ki pripomore k boljšemu upravljanju terjatev znotraj nekega podjetja. Natančneje omogoča bolj varno poslovanje in pripomore k večji likvidnosti podjetja. Več o tem, kaj je zavarovanje terjatev in kakšen je postopek za omenjeno finančno storitev, bomo predstavili v zapisu spodaj.

Kaj pomeni zavarovanje terjatev?

Zavarovanje terjatev je storitev, ki jo uporabljajo podjetja, katera poslujejo z izbranimi kupci na “odložen rok plačila”. To pomeni, da prodajo blago in/ali opravljeno storitev, plačilo pa prejmejo šele čez 30, 60, 90 ali celo več dni. 

S tem, ko prodajajo blago na odložen rok plačila, tvegajo, da plačila nikoli ne bodo prejela. Podjetja se namreč s s tveganjem neplačila vsakodnevno srečujejo in morajo narediti vse, da se pred neplačilom ustrezno zavarujejo.

Na tem mestu nastopi zavarovanje terjatev. Zanesljiva finančna storitev omogoča, da podjetje pridobi zaščito oziroma zavarovanje pred tveganjem neplačila s strani kupca.

Zavarovanje terjatev nudi tudi Prva finančna agencija d.o.o. Usmerjeno je v ponudbo zavarovanja terjatev do kupcev v tujini, pri čemer je poplačilo terjatev zagotovljeno tudi v primeru, če kupec obveznosti ne poravna, prav tako tudi v primeru njegove insolventnosti.

Postopek za zavarovanje terjatev steče takrat, ko Prva finančna agencija preveri tujega kupca (E BONITETE.SI prijava v sistem) in določi višino kredita na podlagi presoje bonitete kupca. Pri tem poudarjamo, da enkratna preverba bonitete kupca ni dovolj. Potrebno je namreč redno izvajati monitoring podjetij, saj se lahko kupec kadarkoli znajde v nezavidljivem finančnem položaju, kar bi lahko vplivalo na izvajanje plačilnih obveznosti do lastnih dobaviteljev.

Zaključimo lahko s trditvijo, da zavarovanje terjatev do kupcev velja za najzanesljivejšo obliko zavarovanja premoženja zoper morebitno neplačilo s strani kupca. 

Kako poteka postopek za zavarovanje terjatev?

V tem poglavju vam predstavljamo potek postopka za zavarovanje terjatev:

1. Izbrano podjetje želi zavarovanje pred neplačilom s strani kupca v tujini.
2. Prva finančna agencija (faktoring hiša) preveri možnost pridobitve limita zavarovanja plačila za kupca pri uvoznem faktorju v tujini.
3. Uvozni faktor svoje pogoje nato sporoči Prvi finančni agenciji: 100-odstotna odobritev/delna odobritev/zavrnitev limita zavarovanja plačila.
4. Zatem izbrano podjetje kupcu dobavi blago in/ali storitev in mu izda račun z dogovorjeno zapadlostjo.
5. Podjetje pošlje izdan račun faktoring hiši – Prvi finančni agenciji.
6. Kupec poravna račun uvoznemu faktorju ob zapadlosti oziroma v dogovorjenem roku.
7. V primeru zamude plačila uvozni faktor urgira za plačilo pri tujem kupcu.
8. Po prejemu plačila s strani kupca oz. najkasneje 120 dni po zapadlosti računa uvozni faktor nakaže plačilo faktoring hiši – Prvi finančni agenciji.
9. Prva finančna agencija izplača podjetju vrednost računa, ko ga prejme od uvoznega faktorja.

Več o zavarovanju terjatev si preberite članek z naslovom Kaj pomeni zavarovanje terjatev ter Kaj pomeni in kako deluje zavarovanje terjatev do kupcev v tujini.

V tem poglavju smo pisali o zavarovanju terjatev, v naslednjem pa bomo pisali o tem, kako pomembno je preveriti lastne kupce in kako se je mogoče zavarovati pred plačilno nedisciplino s lastnih kupcev.

Kdaj govorimo o pojavi plačilne nediscipline?

V poslovnem okolju se mora vodstvo podjetij zavedati, da tveganj ni mogoče v celoti odstraniti in da pri poslovanju s kupci obstaja verjetnost, da plačila iz njihove strani ne bodo prejela oziroma bo kupec s plačilom zamujal. Več o tveganjih smo pisali v prispevku Kako poteka obvladovanje finančnih tveganj.

Tveganje neplačila nakazuje na verjetnost, da podjetje, ki odproda svoje storitve/blago z odloženim rokom plačila, da za prodano storitev/blago ne bo prejelo plačila. 

Pretekle pa tudi trenutne gospodarske razmere so nedvomno “zatresle” likvidnost podjetij in eden izmed razlogov je tudi plačilna nedisciplina. Globalno gledano, plačilna nedisciplina narašča. To potrjujejo rezultati raziskave študije Acredie, vodilne zavarovalnice v Avstriji in Allianz Trade, ki kažejo, da se je v zadnjih 7 letih (od 2015 do 2021) čas med izdajo računa in plačilom le-tega, povečal za 4 dni. 

Celotna študija je na voljo na povezavi: Payment behaviours likely to deteriorate in 2023.

Pri tem je plačilna nedisciplina smatrana kot negativen pojav v poslovnem okolju. Pojmujemo ga lahko kot zamujanje plačila ter neporavnanje obveznosti, ki jih ima podjetje do svojega upnika.

Plačilna nedisciplina je označena za negativno prakso, ki je globoko zakoreninjena v slovenskem poslovnem okolju in tudi v tujini.

Podjetjem povzroča nepopravljive finančne težave in s tem negativno vpliva na likvidnost podjetij, kjer se lahko nelikvidnost (nezmožnost kratkoročne plačilne sposobnosti) prevesi celo v insolventnost (nezmožnost dolgoročne plačilne sposobnosti) in tudi v stečaj.

Več o tematiki plačilne nediscipline si lahko preberete v prispevku Plačilna nedisciplina v Sloveniji in Kaj pomeni plačilna disciplina. V kolikor vas zanimajo še druge finančne storitve in viri financiranja podjetij, vas vabimo k branju zapisa Kateri je vir financiranja za mala podjetja.

Zaključna misel

Tekom prispevka smo predstavili učinkovito storitev imenovano zavarovanje terjatev. Slednja podjetja varuje pred morebitnim neplačilom s strani njihovega kupca. Nadalnje smo predstavili težave povezane z zamujanjem plačil ali celo neplačil, kar lahko strnemo v besedno zvezo “plačilna nedisciplina”.

Viri

E BONITETE.SI na Večer.com

Plačilna nedisciplina na Večer.com

Likvidnost na Pajek-sp.si