Če se vam sliši, da je trajnostna mobilnost nova modna muha, potem vam predlagamo, da preberete članek o tem, kaj o tem mislimo sodelavci kolesarske trgovine Newbike.si, prve specializirane trgovine za mestne kolesarje.

Razvite evropske države, kot sta na primer Nizozemska in Danska, o tem ne govorijo, ne pišejo, tega skoraj ne omenjajo, namreč, to sta naroda, predvsem Nizozemska, kjer tako dobesedno ljudje živijo. Kljub temu, da so družine mnogo bolj premožne, v primerjavi s slovenskimi, imajo pri hiši le po en avto. Zakaj? Da prihranijo stroške, ki bi jih sicer imeli z drugim vozilom, kar lahko znese med dva do štiri tisoč letno in zato, ker jim je to bilo položeno v zibelko. Že njihovi starši so jih  že kot otroke vozili v vrtec s kolesom, sami se vozili v službo s kolesom, ker je to mnogokrat hitreje kot z avtomobilom, posebej v prometnih špicah. Niso se zavedali, da je to treba zato, da se obvaruje okolje, ampak že od izuma dalje, kolo uporabljajo kot prevozno sredstvo, predvsem v ta namen, v nasprotju s Slovenijo, kjer nam kolo primarno predstavlja športni rekvizit.

Okoli leta 1890 je gospod Janez Puh izumil ogrodje kolesa, kot da poznamo in vozimo še danes, od takrat dalje se je lahko kolesariti naučil vsak človek. Do takrat je bilo to mnogo težje, saj je bilo zadnje kolo visoko dober meter in pol, torej je kolesar sedel na izredno visokem, ni imel stika z nogami na tleh, zahtevalo je odlično ravnotežje, koles ni bilo na voljo. Od Puhovega izuma dalje, poznamo kolesa, ki imajo sprednje iz zadnje kolo enako veliko in od takrat dalje se je tudi začela masovna proizvodnja koles. V Puhovem muzeju v Sloveniji je na voljo tudi ogled kolesa, kot so bila pred njegovim izumom, ter kolesa, ki se izdelujejo od takrat dalje. Vsekakor vredno ogleda ne samo zaradi velikega izuma samega, ampak tudi zato, ker je bil izumitelj prav Slovenec, gospod Janez Puh.

Veseli in ponosni smo blagovno znamko Puch pripeljali v Sloveniji, natančneje v trgovino Kolesa Newbike, kjer so na voljo sodobna mestna in potovalna kolesa, klasično in tudi kakovostno električno kolo. Kot že beseda pove, so namenjena mestni in primestni vožnji in odlično sovpadajo s pojmom trajnostna mobilnost, ki je zaradi invazije avtomobilov na cestah danes postala nuja. Če bi vprašali naše dedke in babice, bi nam povedali, da so se sami največkrat prevažali s kolesom, nakar se je razmah avtomobilov razširil tako, da je avto postal statusni simbol, ki je nudil enostavno in še hitrejšo mobilnost, kar je sicer zelo dobro za daljša potovanja, nikakor pa ne za kratka, ki so postala navada skoraj vsakega aktivnega prebivalca v Sloveniji. Z avtom se odpeljemo v službo, četudi je oddaljena le 5 kilometrov, odpeljemo se v trgovino, raje v tisto največjo, oddaljeno tri kilometre, namesto v bližnjo lokalno trgovino, kamor bi prišli  parih minutah ali peš ali s kolesom. Gre za stvar navade, recimo raje razvade in za miselni premik je potrebna najprej ideja, nato pa je potrebno k spremembi pristopiti z dejanjem.

Torej, nekoč in še danes, se v razvitih kolesarskih družbah, kot je tudi na Nizozemskem, ljudje v službo in nazaj vozijo s kolesom, z mestnim kolesom. Iz tega sledi, da se tudi otroci, dijaki in študentje vozijo v šolo in na faks s kolesom, saj nimajo druge izbire oziroma boljše rečeno, to jim je normalno. Ko tako stojiš pred šolo ob uri, ko se za večino otrok pouk zaključi, z velikim začudenjem spremljaš odhod otrok domov na kolesih, ne enega ali dveh učencev, ampak se izpred šole proti domu naenkrat odpelje po sto ali več sto učencev. Kako nenavaden in istočasno izjemen pogled, koliko dodane vrednosti naenkrat vidimo v tem. Recimo to, da so otroci samostojni že zelo zgodaj, se sami zjutraj odpeljejo v šolo in pridejo domov, ob čemer niso breme staršev. Že zelo zgodaj postanejo vešči kolesarji, stabilni in prometno ozaveščeni kolesarji. Njihova svoboda jih tesno povezuje s sošolci in prijatelji, saj se po večini vračajo domov skupaj, torej se vozijo v manjših kolesarskih skupinah, kar jim daje občutek varnosti, prav tako pomembno pa tudi občutek druženja, saj je vožnja na kolesu navadno zanimiva, igriva, na kolesu smo sproščeni in lažje izražamo svoje občutke in misli. Domov prispejo z rdečimi lički, del svojih problemov so odložili že na poti domov, ko jih je grelo sonce in božal vetrič.

Istočasno, ko se otroci prevažajo v šolo in nazaj, se njihovi starši vozijo v službo in nazaj, spotoma se lahko ustavijo v pekarni, svoje električno mestno kolo, ko prispejo v službo, parkirajo direktno pred vhodom, če so se na pot odpravili z električnim kolesom, so v službo prispeli nepreznojeni, vmes morda v vrtcu odložili otroka. V ospredju je torej način življenja, mobilnosti, in ne toliko zaradi narave same, ampak predvsem zaradi samega sebe in svojih prihrankov, ki so jim ja, zelo pomembni.

V primerjavi s Slovenijo, imamo, ko govorimo o trajnostni mobilnosti pred seboj predvsem naravo, okolje, kako bi jo razbremenili onesnaženja z izpušnimi plini. To tudi to je dobro izhodišče, seveda predvsem zato, ker gre za nujno zlo! Namreč povprečno slovensko gospodinjstvo ima do dva avtomobila in če gledamo teoretično, če bi imelo le eno vozilo in bi se vozili samo z enim vozilom, bi bilo okolje polovično razbremenjeno, kar je ogromno, ogromno. In tako smo s trajnostno mobilnostjo začeli v Sloveniji, od zadaj naprej. Najprej, ker smo ozavestili, da narave ne smemo do konca onesposobiti in jo zanemariti, nato pa bomo šele v drugem koraku dojeli vse prednosti, ki jih trajnostno mobilen meščan pridobi samo zase, osebno.

Prednosti trajnostno mobilnega meščana so predvsem v tem, da s tem, ko se s kolesom, namesto z avtom vsak dan odpelje v službo, so v tem, da se začne redno vsakodnevno gibati, na najboljši možen način, s kolesom. Za kolesarjenje je splošno znano, da je najbolj priporočljiv šport, saj teža telesa ne ovira sklepov in delov telesa, še posebej so zato primerna mestna kolesa, kjer večina teže pritiska ravno na sedišče. Zgornji del telesa, ramena, roke in pa noge so povsem razbremenjene. Z rednim kolesarjenjem izboljšamo telesno pripravljenost, istočasno pa pozitivno vplivamo tudi na svojega duha oziroma na svoje duševno zdravje, za katerega vemo, da se vse začne s stikom z naravo in gibanjem. Namesto, da bi dan začeli pasivno, s kavico, zajtrkom, vožnjo z avtom in sedenjem v službi, ga začnemo raje z zdravim jutranjim obrokom ter kolesarjenjem do službe in po službi še nazaj domov.

Smo vas prepričali, da začnete razmišljati o tem, kako dnevno vožnjo z avtomobilom zamenjati z vožnjo s kolesom? Zagotovo imate doma kakšno kolo, četudi starejše, to ni pomembno, bolj je važno to, da je kolo mestnega tipa, da ima nameščene blatnike, ki vas ščitijo pred umazanijo, ter da lahko na prtljažnik namestite stvari, ki jih morate nesiti s seboj v službo ali v šolo. Če pa si boste zaželeli povsem novo kolo, vas vabimo, da si ta tip kolesa, torej mestna kolesa pridete pogledati k nam v kolesarsko trgovino v Ljubljani, jih testirate in izberete tisto, ki je za vas najboljše v vseh pogledih, katero kolo vam nudi največ udobja in praktičnosti, katero bo zadovoljilo vaše kolesarske želje in potrebe in katero električno ali klasično mestno kolo si lahko finančno privoščite.

Se vidimo na Šmartinski 106 v Ljubljani, v specializirani trgovini za mestne kolesarje Newbike.