Čustvene in vedenjske motnje so specifične duševne motnje, ki povzročajo izjemne težave tako s čustvi kot z vedenjem. Vplivajo na otrokovo delovanje na večini ali vseh področjih njegovega življenja. Čustvene in vedenjske motnje (E/BD) otroku otežujejo uravnavanje čustev in sprejemanje ustreznih vedenjskih odločitev v najrazličnejših situacijah.

Čustvena in vedenjska motnja negativno vpliva na otrokovo sposobnost, da je uspešen v šoli, nadzoruje čustva in dejanja ter na splošno srečen v življenju. Te motnje prizadenejo celotnega otroka – občutke, vedenje, socialni razvoj in kognitivno delovanje. Otroci, ki živijo z E/BD, se težko spopadajo s številnimi življenjskimi zahtevami.

Opredelitev čustvenih in vedenjskih motenj

Opredelitev čustvenih in vedenjskih motenj pri otrocih vključuje naslednje elemente:

  • Vzorec motečega vedenja in čustev
  • Intenzivna in pogosto dolgotrajna čustva in vedenja
  • Zavirano zdravo delovanje doma, v šoli, v socialnih situacijah in v drugih okoljih
  • Dolgo trajanje; vedenjske in čustvene motnje morajo trajati šest mesecev ali dlje

Previdnost je na mestu: večina, če ne vsi, otroci občasno kažejo močna čustva in moteče vedenje. To je normalno in del njihovih razvojnih stopenj (kot so izbruhi jeze pri majhnih otrocih). Tipično izzivalno vedenje in negativne čustvene reakcije ne kažejo na čustveno in vedenjsko motnjo, toda ko so hude, pogoste in trajajo dlje od določene starosti (na primer izbruhi jeze po zgodnjem otroštvu), lahko gre za globljo težavo.

Kaj točno bi lahko bilo to globlje vprašanje? Več različnih motenj spada pod okrilje E/BD.

Vrste čustvenih in vedenjskih motenj

Pri otrocih, starejših od pet let, se lahko pojavijo naslednje motnje. Medtem ko so znaki lahko prisotni pred petim letom, se diagnoza skoraj nikoli ne postavi pri zelo majhnih otrocih. Tudi pri starejših otrocih se te diagnoze postavljajo zelo previdno, saj obstaja polemika okoli pojma označevanja otrok.

Pri otrocih se lahko diagnosticirajo naslednje vrste čustvenih in vedenjskih motenj:

(*opomba: nekateri strokovnjaki in skupine za duševno zdravje vključujejo ADHD med čustvene in vedenjske motnje, medtem ko drugi ne, vendar nekatere simptome ADHD naštevajo in priznavajo kot del vedenjskih motenj.)

Skupaj imajo te motnje vedenja in čustev različne značilnosti, ki jih ločujejo od »tipičnega« slabega vedenja v otroštvu.

Značilnosti čustvenih in vedenjskih motenj

Otroci z E/BD imajo posebne lastnosti, ki njihova čustva in vedenje ločujejo od drugih, manj ekstremnih dejanj ali občutkov. Te značilnosti čustvene in vedenjske motnje lahko vključujejo:

  • Impulzivnost
  • Kratek razpon pozornosti
  • Agresija, kot je igranje ali pretepanje
  • Kljubovanje, zavračanje upoštevanja pravil
  • Nespoštovanje avtoritete
  • Prepir
  • Težave pri obvladovanju frustracij
  • Obtoževanje drugih, zanikanje odgovornosti za dejanja
  • Samopoškodbe
  • Odstop
  • Pretiran strah, pogosto kot odziv na osebne težave
  • Nezrelost (jok, izbruhi jeze, pomanjkanje veščin obvladovanja, neprimerno za starost)
  • Vedenje, ki je starosti neprimerno
  • Učne težave , druge težave v šoli
  • Težave pri vzpostavljanju in ohranjanju odnosov z drugimi otroki, učitelji in celo družinskimi člani
  • Vsesplošno nezadovoljno in/ali jezno razpoloženje

Starševstvo, poučevanje ali drugačna skrb za otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je zahtevno in naporno (» Starševstvo je težko! Kako premagati izgorelost in izčrpanost «). Če veste, da otrokovo vedenje in splošna intenzivnost obdavčevanja nista osebni, vam lahko pomaga, da to postavite v perspektivo. Kognitivne funkcije so psihiatrične bolezni , kar pomeni, da prizadenejo možgane in njihovo delovanje. Ti otroci ne poskušajo biti težavni (motnja vedenja je lahko izjema). Potrebujejo pomoč in podporo, da bodo življenje doživljali bolj pozitivno in, privzeto, da bodo lahko tudi drugi v njihovem življenju doživljali življenje bolj pozitivno.

Za te otroke je nujna strokovna duševna pomoč . Za pomoč pri šolskem uspehu je veliko otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami upravičenih do storitev posebnega izobraževanja. Poleg te strokovne podpore, več ko kot starš ali skrbnik razumete čustvene in vedenjske motnje ter vrste in značilnosti, bolje boste razumeli svojega otroka in mu pomagali prebroditi čase močnih čustev in nezaželenega vedenja.

Kako pomagati pri takšnih stanjih?

Čustvene in vedenjske motnje pri otrocih so kompleksne težave, ki vključujejo čustvene reakcije, vedenje in socialne interakcije, ki se razlikujejo od tipičnega razvoja otroka. Te motnje lahko vplivajo na otrokov dnevni funkcioniranje, učenje, socialne odnose in kakovost življenja.

Nekatere pogoste čustvene in vedenjske motnje pri otrocih vključujejo:

  1. Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD): Otroci s ADHD imajo težave s pozornostjo, hiperaktivnostjo in impulzivnostjo. To lahko vpliva na njihovo sposobnost učenja, organizacije in socialne interakcije.
  2. Motnje v razpoloženju: Sem spadajo depresija, anksioznost in bipolarna motnja. Otroci s temi motnjami lahko doživljajo intenzivna čustva, težave s spanjem, apatijo ali pretirano vznemirjenost.
  3. Motnje vedenja: Vključujejo agresivno vedenje, uničevalnost, krajo, laži in neposlušnost. Otroci z motnjami vedenja lahko kršijo pravila, se ne odzivajo na kazni ali se borijo za obvladovanje jeze.
  4. Av­tistične motnje spektra: Otroci z avtističnimi motnjami spektra imajo težave s komunikacijo, socialnimi interakcijami in ponavljajočimi se vedenji.
  5. Motnje prilagajanja: Otroci s to motnjo imajo težave pri prilagajanju na spremembe v okolju ali življenjskih situacijah, kot so ločitev staršev, selitev ali smrt ljubljene osebe.

Kako pomagati pri čustvenih in vedenjskih motnjah:

  1. Zgodnja intervencija: Zgodnje prepoznavanje in intervencija lahko pomagata zmanjšati težave in izboljšati dolgoročne rezultate. Če opazite znake težav, se posvetujte z otrokovim zdravnikom ali specialistom za otroške psihiatrične motnje.
  2. Senzorna integracija: Psihoterapija, kot je kognitivno-vedenjska terapija (KVT), lahko pomaga otrokom razumeti svoja čustva, spremeniti negativne miselne vzorce in razviti boljše socialne veščine.
  3. Zdravila: V nekaterih primerih lahko zdravila pomagajo obvladovati simptome, kot so hiperaktivnost, anksioznost ali depresija. Zdravljenje z zdravili vedno poteka pod zdravniškim nadzorom.
  4. Starševska podpora in izobraževanje: Staršem lahko koristi podpora skupin, izobraževalni programi in tečaji, ki pomagajo razumeti otrokove potrebe in se naučiti strategij za obvladovanje vedenja.
  5. Prilagoditve v šoli: Šolski prilagoditve, kot so individualizirani izobraževalni načrti (IOP), dodatna podpora ali prilagojeni učni programi, lahko pomagajo otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami uspešno šolsko funkcioniranje.
  6. Zdrav življenjski slog: Redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, dovolj spanja in omejevanje časa, preživetega pred zasloni, lahko prispevajo k boljšemu čustvenemu in fizičnemu zdravju otroka.

Čustvene in vedenjske motnje so kompleksne in vsak otrok je edinstven. Zato je pomembno, da se z njimi ukvarjamo celostno, individualno prilagojeno in v sodelovanju z različnimi strokovnjaki.