Categories
Izobraževanje

Velika ali mala začetnica pri praznikih? Razrešimo dileme!

V slovenskem jeziku se pogosto srečamo z vprašanjem, ali praznike pišemo z veliko ali malo začetnico. Pogosto zamešamo in se zmedemo, ko je treba navesti pravila. Pravilo je enostavno: vsi prazniki se pišejo z malo začetnico, z veliko začetnico pišemo le tiste, ki se začenjajo na osebno lastno ime. Ker pa so pravila včasih nekoliko nejasna, ker seveda obstajajo izjeme, se zato v tem članku poglobimo v to tematiko in razrešimo dileme.

 

Osnovno pravilo:

 

  • Večina praznikov se piše z malo začetnico, tudi verski. To velja za praznike, kot so:
    • božič
    • novo leto
    • velika noč
    • prvi maj
    • dan državnosti
    • gregorjevo
    • valentinovo
    • dan žena
    • materinski dan
    • noč čarovnic
    • kresovanje
    • praznik dela

 

Izjeme:

 

  • Prazniki, ki izvirajo iz imen ali priimkov, se pišejo z veliko začetnico. To pomeni, da je svojilni pridevnik izpeljan iz imena.To so:
    • Marijino vnebovzetje
    • Prešernov dan
    • Jurjevo
    • Jožefovo
    • Martinovo
    • Silvestrovo

 

  • Zadnji pravopis je dejansko spremembo naredil le pri pisanju praznikov, ki se rabijo kot samostalniki, nastali iz izimenskih pridevnikov na –ov, saj je tudi zanje uveljavil zapis z malo začetnico: gregorjevo, jožefovo, jurjevo, martinovo, silvestrovo, štefanovo, duhovo in telovo. Ti so bili praviloma pisani z veliko začetnico vse do izida SSKJ (1970), sicer ohranja temeljno Breznikovo pravilo o pisanju praznikov z malo začetnico iz leta 1920.
    • gregorjevo
    • jožefovo
    • jurjevo
    • martinovo
    • silvestrovo
    • štefanovo

 

Bonbonjera v obliki srca za Valentinovo

 

 

Dodatna pojasnila:

 

  • Če želimo izraziti posebno spoštovanje do praznika, lahko uporabimo veliko začetnico. To velja zlasti v zasebnih sporočilih in voščilih. -> Močno razširjeno ustno izročilo oznanja, da se prazniki pišejo z veliko ali malo glede na to, kakšen je naš odnos do njih. Če smo torej verni ali pač kako drugače pozitivno naravnani do božiča, je to torej za nas Božič, za vse ostale pa le božič. Kot še marsikatera druga ljudska modrost tudi ta ne drži povsem, saj pravopisa pri urejanju velike in male začetnice pri praznikih ni vodila (zgolj?) ta ideologija, temveč predvsem neka druga: strah pred vplivom angleščine – najbrž pa tudi nemščine – in razmaha pisanja z veliko začetnico.
  • Imena božička, Miklavža in dedka Mraza se pišejo z veliko začetnico, kljub temu da so v slovarju SSKJ zapisana z malo. -> samo Miklavž in Mraz se pišeta z veliko, ostalo se piše z malo začetnico.
  • Pri pisanju praznikov v angleščini se praviloma uporabljajo velike začetnice.

 

Primeri:

 

  • Pravilno:
    • Danes praznujemo božič.
    • Novo leto bomo preživeli na smučanju.
    • Velika noč je letos pozno.
    • 1. maj je praznik dela.
    • 8. marec je dan žena.
    • 25. december je božič.

 

  • Napačno:
    • Jutri gremo na Božič k babici.
    • Novo Leto bomo praznovali doma.
    • Velika Noč je praznik pomladi.
    • Prvi Maj je dela prost dan.
    • Na Valentinovo ji bom podaril rože.

 

 

Božičkova roka, ki nastavlja darila

 

Upamo, da vam je ta članek pomagal razjasniti pravila pisanja praznikov z malo ali veliko začetnico.

 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na:

 

  • Spletno stran Slovenskega inštituta za jezik.
  • Slovar slovenskega jezika.

 

Če bi vas zanimali zaimki ali kaj je to sintaksa, nas spremljajte in se učite z nami.