Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi II Ips 14/2025 zaradi pomembnega vprašanja prava Evropske unije postopek prekinilo in na Sodišče Evropske unije naslovilo predhodno vprašanje. Sporno je bilo, ali sme banka od potrošnika zahtevati nadomestilo za uporabo denarnih sredstev v primeru, ko se kreditna pogodba izkaže za nično.
Banka nima pravice zahtevati plačila za uporabo posojenega denarja
Sodišče Evropske unije je v sodbi C-386/25 potrdilo, da v primeru popolne ničnosti kreditne pogodbe banka nima pravice do kakršnegakoli plačila za uporabo izplačanega kapitala. Potrošnik mora banki vrniti zgolj znesek, ki ga je dejansko prejel ob črpanju kredita, preračunan v evrsko vrednost na dan izplačila, ne pa še dodatnega nadomestila za uporabo denarja.
Takšna odločitev nadaljuje smer sodne prakse Sodišča EU, ki že več let krepi varstvo potrošnikov pri kreditih v švicarskih frankih.
Posledice ničnosti kreditne pogodbe
Če je kreditna pogodba nična zato, ker vsebuje nepošten pogodbeni pogoj glede valutne klavzule in brez tega pogoja ne more obstati, je treba pogodbeni stranki vrniti v položaj, kakršen bi obstajal, če pogodba ne bi bila sklenjena.
To pomeni:
- potrošnik vrne banki le dejansko prejeti kapital,
- banka pa mora vrniti vse prejete zneske, ki presegajo njeno upravičeno terjatev.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da se banka kot strokovnjak na področju bančnih storitev ne more sklicevati na nevednost glede pravnih posledic nepoštenih pogodbenih določil. Če prejema plačila, do katerih ni upravičena, nastopi njena nepoštenost, zaradi katere je dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva prejema neupravičeno prejetih zneskov.
Začasne odredbe v sporih glede CHF kreditov
Vrhovno sodišče je obravnavalo tudi vprašanje začasnega zadržanja izvrševanja kreditnih pogodb med sodnim postopkom.
V konkretnem primeru je prvostopenjsko sodišče dovolilo začasno odredbo, pritožbeno sodišče pa jo je razveljavilo. Vrhovno sodišče je presodilo, da je bila odločitev pritožbenega sodišča napačna, saj niso bili pravilno uporabljeni kriteriji za izdajo začasne odredbe.
Takšna odločitev pomeni dodatno procesno zaščito potrošnikov v času trajanja sodnega postopka.
Kreditne pogodbe ni mogoče “popraviti”
Vrhovno sodišče je v drugi zadevi zavrnilo revizijo banke in poudarilo, da kreditne pogodbe ni mogoče ohraniti tako, da bi sodišče zgolj nadomestilo valutno klavzulo ali spremenilo valuto kredita.
Po pravu Evropske unije sodišče ne sme posegati v bistvene elemente pogodbe in ustvarjati nove pogodbe namesto pogodbenih strank. Če pogodba brez nepoštenega pogoja ne more več obstajati, je pravilna posledica njena popolna ničnost.
Takšna rešitev po presoji Vrhovnega sodišča najbolje vzpostavi ravnovesje med pogodbenima strankama in zagotavlja učinkovito varstvo potrošnikov.
Namen ničnosti potrošniških pogodb
Ničnost pri potrošniških pogodbah nima zgolj funkcije odprave škode posameznemu potrošniku.
Njena pomembna naloga je tudi preprečevanje prihodnje uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev ter odvračanje ponudnikov finančnih storitev od ravnanj, ki niso skladna z zakonodajo o varstvu potrošnikov.
S tem posamezni sodni postopki prispevajo tudi k varovanju javnega interesa in zagotavljanju poštenih razmer na finančnem trgu.
Zastaranje zahtevkov
Pri zahtevkih za vračilo plačil na podlagi nične kreditne pogodbe je pomembno vprašanje začetka zastaranja.
Po stališču sodne prakse začne zastaralni rok praviloma teči najpozneje z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero je ugotovljena ničnost konkretne kreditne pogodbe oziroma njenega pogodbenega določila.
Banka lahko sicer dokazuje, da je posamezni potrošnik za nepoštenost pogodbenega pogoja vedel oziroma bi zanjo lahko izvedel že prej, vendar nosi dokazno breme za takšno trditev.
Dokumentacija za presojo primera
Za pripravo pravne analize in morebitnega sodnega postopka je priporočljivo zbrati:
- kreditno pogodbo,
- prometno kartico oziroma pregled vseh mesečnih plačil od začetka do konca kredita,
- izbrisno pobotnico oziroma potrdilo o poplačilu,
- dokumentacijo o morebitni konverziji kredita,
- podatke o izobrazbi in poklicu kreditojemalca ob sklenitvi pogodbe,
- podatek o bančnem svetovalcu oziroma osebi, ki je kredit predstavila,
- sporazum o zavarovanju terjatve oziroma notarski zapis, če je bil sklenjen.
Koliko traja sodni postopek?
Trajanje postopka je odvisno od obremenjenosti posameznega sodišča in zahtevnosti zadeve. V praksi je mogoče pričakovati, da postopek na prvi stopnji običajno traja približno dve do tri leta, pri čemer pomemben del časa predstavlja čakanje na razpis prve glavne obravnave.