Ekcem- kako vpliva na vsakdanje življenje
Ekcem, zlasti kronične oblike, kot je atopijski dermatitis, močno vpliva na vsakdanje življenje zaradi nenehnega srbenja, rdečice in luščenja kože.
Srbenje je pogosto intenzivno, kar povzroča motnje spanja in vpliva na koncentracijo.
Razpoke in suha koža lahko povzročijo bolečine in povečajo tveganje za okužbe.
Oseba, ki se mora pogosto praskati v javnosti, lahko občuti sram ali socialno tesnobo.
Študija iz leta 2017 je pokazala, da 60 % bolnikov z ekcemom poroča o zmanjšani kakovosti življenja zaradi socialnih in čustvenih posledic.
Bolniki pogosto izbirajo oblačila, ki pokrijejo prizadeta območja, kar zmanjša občutek zadrege.
Psihološki stres zaradi videza in nenehnega srbenja lahko poveča simptome, kar vodi v začaran krog.
Poleg tega bolniki pogosto uporabljajo topične kortikosteroide ali imunomodulatorje za obvladovanje vnetja, kar zahteva dolgotrajno zdravljenje in skrbno nego kože.
Ekcem in seboroični dermatitis sta različni obliki kroničnih vnetnih kožnih bolezni, ki lahko imata podobne simptome, kot sta srbenje in rdečica, vendar imata različne vzroke in lokacije prizadetosti.
Za več informacij o seboroičnem dermatitisu in pogostih napakah, ki jih naredimo pri zdravljenju si preberite članek o tej kožni bolezni.
Kaj je ekcem?
Ekcem je skupni izraz za več vrst vnetnih kožnih stanj, med katerimi je najpogostejši atopijski dermatitis.
Gre za kronično bolezen, pri kateri se koža vname, postane rdeča, srbeča in suha.
Vnetje se pojavi zaradi prekomernega odziva imunskega sistema, kar vodi do okvare zaščitne bariere kože.
Suha koža je še posebej dovzetna za razpoke, kar povečuje tveganje za sekundarne okužbe.
Pri ekcemu koža ne zadržuje vlage, kar vodi v izgubo vode in poslabšanje stanja.
Simptomi vključujejo rdečico, hrapavo teksturo kože, srbenje in v nekaterih primerih tudi tekočino, ki se izloča iz mehurčkov na koži.
Srbenje je pogosto intenzivno, kar vodi v praskanje, s tem pa v poslabšanje stanja in povečanje tveganja za okužbe.
Ekcem se lahko pojavi kjerkoli na telesu, najpogosteje pa prizadene obraz, roke, pregibe kolen in komolcev.
Čeprav se ekcem pojavlja pri ljudeh vseh starosti, je najpogostejši pri otrocih, pri katerih ga ima kar 10–20 %. Pogosto se izboljša s starostjo, vendar lahko traja vse življenje.
Otrok z ekcemom na rokah se izogiba igranju z drugimi otroki, saj mu stik z dražilnimi snovmi, kot so milo ali pesek, povzroča bolečine in srbenje.
Študija iz leta 2021 je pokazala, da je ekcem pri odraslih povezan z 20 % večjim tveganjem za depresijo, kar kaže na psihosocialne posledice bolezni.
Zato je zdravljenje, ki vključuje vlažilce in po potrebi kortikosteroide, ključnega pomena za obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.
Katere vrste ekcema poznamo?
Vrste ekcema vključujejo:
- Atopijski dermatitis: Najpogostejša oblika, povezana z alergijami, ki prizadene predvsem otroke.
- Kontaktni dermatitis: Povzročen z dražilnimi snovmi ali alergeni, kot so kemikalije in kozmetika.
- Seboroični dermatitis: Prizadene lasišče in predele z veliko lojnicami, povzroča mastne luske
- Dishidrotični ekcem: Povzroča mehurčke na dlaneh in podplatih, pogosto zaradi stresa ali alergij.
- Nummularni ekcem: Značilni so okrogli, srbeči izpuščaji.
- Statični dermatitis: Povezan s slabim pretokom krvi, prizadene predvsem spodnji del nog.
Kateri so vzroki in sprožilci ekcema?
Vzroki za ekcem, zlasti atopijski dermatitis, so zapleteni in vključujejo kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.
Eden glavnih vzrokov je motena funkcija kožne bariere, ki povzroča izgubo vlage in poveča občutljivost kože na dražilne snovi in alergene.
Ta okvara omogoča lažji vdor alergenov in mikroorganizmov v kožo, kar sproži imunski odziv.
Genetska predispozicija igra pomembno vlogo.
Mutacija gena filaggrin, ki je odgovoren za vzdrževanje strukture kožne bariere, vodi do suhe in občutljive kože.
Ljudje s to mutacijo so bolj dovzetni za razvoj ekcema.
Otrok z družinsko anamnezo ekcema ima večjo verjetnost, da bo razvil to bolezen, še posebej ob izpostavljenosti okoljskim sprožilcem.
Okoljski sprožilci vključujejo alergene, kot so pršice, cvetni prah in živalska dlaka, pa tudi dražilne snovi, kot so mila, detergenti in groba oblačila.
Podnebni pogoji, zlasti hladno in suho vreme, povzročajo izsuševanje kože, kar poveča tveganje za poslabšanje ekcema.
Stres je še en pomemben sprožilec, saj vpliva na delovanje imunskega sistema, kar lahko povzroči izbruh ekcema.
Študija iz leta 2019 je pokazala, da kar 80 % bolnikov poroča o poslabšanju ekcema zaradi stresa.
Obvladovanje stresa in izogibanje sprožilcem sta ključna za preprečevanje izbruhov.
Prav tako je pomembno redno vlaženje kože in uporaba nežnih, neodišavljenih izdelkov za nego kože, da se ohrani funkcionalnost kožne bariere.
Kakšni so simptomi in kako prepoznamo ekcem?
Ekcem se prepozna po značilnih simptomih, ki vključujejo srbenje, rdečico, suho in hrapavo kožo ter v hujših primerih tekočino, ki se izloča iz mehurčkov na prizadetih območjih.
Srbenje je pogosto intenzivno in se lahko ponoči še poslabša, kar moti spanec.
Suha koža lahko razpoka, kar poveča tveganje za sekundarne okužbe.
Simptomi se najpogosteje pojavijo na obrazu, rokah in pregibih komolcev ter kolen, zlasti pri otrocih.
Seboroični ekcem pri dojenčkih se pogosto pojavi na lasišču in obrazu, kar povzroča mastno luščenje in rdečico.
Pri odraslih so prizadeti tudi roke, vrat in zgornji del telesa.
Ekcem se razvija v ciklih izbruhov in umirjanja.
Akutni izbruhi vključujejo močno srbenje in rdečico, medtem ko se v obdobjih umirjanja koža lahko zgosti in postane bolj hrapava.
Otrok z atopijskim dermatitisom, ki ima suho in srbečo kožo na komolcih, se ponoči pogosto praska, kar povzroči razpoke kože in dodatno nelagodje.
Študija iz leta 2018 je pokazala, da je pri 40 % odraslih z ekcemom pogost pojav lichenifikacije, kar pomeni zadebeljeno in hrapavo kožo zaradi kroničnega praskanja.
Prepoznavanje teh simptomov in pravočasno zdravljenje z vlažilci, topičnimi kortikosteroidi in izogibanjem sprožilcem, kot so mila ali alergeni, je ključno za nadzorovanje ekcema in preprečevanje poslabšanj.
Kako ekcem vpliva na vsakdanje življenje?
Ekcem močno vpliva na vsakdanje življenje zaradi simptomov, kot so srbenje, rdečica, in razpoke kože, kar lahko povzroči fizično in čustveno nelagodje.
Srbenje, ki je pogosto intenzivno, moti spanec, kar vodi v utrujenost in zmanjšano koncentracijo.
Razpoke v koži povečajo tveganje za sekundarne okužbe, kar podaljša zdravljenje in zahteva več časa za nego kože.
Študija iz leta 2020 je pokazala, da 50 % ljudi z ekcemom poroča o poslabšanju kakovosti življenja, kar pogosto vodi v socialno izolacijo.
Primer iz vsakdanjega življenja: odrasla oseba z ekcemom na rokah morda izbere nošenje dolgih rokavov, da skrije izpuščaje in luske, kar vpliva na samozavest.
Pogosti stiki z vodo in kemikalijami v vsakdanjem življenju (kot so čistila) lahko poslabšajo stanje, kar zahteva prilagoditev rutine in izogibanje določenim dejavnostim.
Prav tako se ljudje z ekcemom pogosto soočajo s psihološkim stresom, saj lahko simptomi, kot so vidne rdečice in suha koža, povzročijo nelagodje in zadrego.
Obvladovanje ekcema zahteva redno uporabo vlažilcev, izogibanje dražilnim snovem, kot so detergenti, ter uporabo topičnih kortikosteroidov pri akutnih izbruhih.
Poleg tega je pomembno obvladovati sprožilce, kot so alergeni in stres, da se zmanjša pogostost izbruhov in izboljša kakovost življenja.
Prhljaj in ekcem, zlasti seboroični dermatitis, sta tesno povezana.
Čeprav prhljaj ni tako intenziven kot ekcem, lahko pri občutljivih ljudeh napreduje v hujše simptome.
Ekcem in prhljaj na bradi lahko pomenita pojav seboroičnega dermatitisa, kroničnega vnetnega stanja kože, ki prizadene predele bogate z lojnicami, kot so brada, lasišče in obraz.
Zdravljenje in obvladovanje ekcema
Zdravljenje ekcema vključuje kombinacijo zdravil, nege kože in prilagoditev življenjskega sloga.
Topični kortikosteroidi so osnovno zdravilo za zmanjšanje vnetja, vendar jih uporabljamo le med akutnimi izbruhi.
Vlažilci so ključni za vzdrževanje kožne bariere in preprečevanje suhosti. Bolniki morajo kožo redno vlažiti, zlasti po tuširanju, da preprečijo izgubo vlage.
Pri vsakodnevnih opravilih je pomembno izogibanje dražilcem, kot so detergenti in groba oblačila.
Oseba z ekcemom lahko uporablja nežne, neodišavljene detergente, da prepreči poslabšanje.
Obvladovanje stresa je prav tako ključno, saj je stres pogost sprožilec poslabšanj.
Študija iz leta 2019 je pokazala, da pri 60 % bolnikov psihološki dejavniki, kot je stres, prispevajo k izbruhom ekcema.
Zato je koristno vključiti tehnike sproščanja, kot so meditacija ali joga.
Zmanjševanje stika z alergeni, kot so pršice, in uporaba imunomodulatorjev, kot je takrolimus, lahko dodatno pomagata pri dolgotrajnem nadzoru bolezni.
Dobra skrb za kožo in izogibanje sprožilcem izboljšata kakovost življenja in zmanjšata pogostost hudih izbruhov.
Praktični nasveti za življenje z ekcemom
Življenje z ekcemom zahteva prilagoditve v negi kože in vsakodnevnih navadah.
Redna hidracija kože je ključna, saj koža pri ekcemu ne zadržuje dovolj vlage.
Uporaba vlažilcev, zlasti po tuširanju, pomaga obnoviti zaščitno bariero. Izogibajte se vroči vodi in dolgotrajnim kopanjem, saj izsušita kožo.
Neodišavljeni vlažilci brez dražilnih snovi so najbolj primerni.
Pri izbiri oblačil raje izberite mehke, bombažne materiale in se izogibajte volni in sintetičnim tkaninam, ki lahko povzročajo srbenje in draženje.
Oseba z ekcemom, ki nosi bombažna oblačila, lahko prepreči poslabšanja stanja.
Izogibajte se alergenom in dražilcem, kot so močna mila, detergenti in pršice.
Neodišavljeni detergenti so bolj primerni za občutljivo kožo.
Uporaba rokavic pri čiščenju ali stiku s kemikalijami je nujna za preprečevanje vnetij na rokah.
Študija iz leta 2018 je pokazala, da 70 % bolnikov z ekcemom poroča o izboljšanju simptomov z izogibanjem sprožilcem, kot so agresivni detergenti in groba oblačila.
Pravilna skrb za kožo in izogibanje dejavnikom, ki povzročajo vnetje, omogočata boljše obvladovanje ekcema ter zmanjšata število izbruhov in nelagodje v vsakdanjem življenju.
Psihološki učinki in podporne strategije ekcema v vsakdanjem življenju
Ekcem lahko povzroči močne psihološke učinke, zlasti zaradi vidnih simptomov, kot so rdečica, izpuščaji in luščenje kože, ki vplivajo na samopodobo in socialno anksioznost.
Stalno srbenje in neugodje pogosto vodita do frustracij, stresa in celo depresije.
Študije kažejo, da ima približno 30 % ljudi z ekcemom tudi težave z duševnim zdravjem.
Oseba s pogostimi izbruhi ekcema se lahko izogiba družbenim stikom zaradi nelagodja in sramu.
Podporne strategije vključujejo kognitivno-vedenjsko terapijo (KVT), ki pomaga pri obvladovanju stresa, ter izobraževanje bolnikov o negi kože in sprožilcih.
Študija iz leta 2020 je pokazala, da bolniki, ki sodelujejo v podpornih skupinah, poročajo o 40 % izboljšanju psihološkega počutja.
Obvladovanje čustvenih učinkov z ustrezno podporo in oskrbo izboljšuje kakovost življenja bolnikov z ekcemom.
Veste kaj pravijo raziskave o seboroičnem dermatitisu. Če Vas podrobneje zanimajo raziskave in njihove ugotovitve si preberite članek o šestih raziskavah o seboroičnem dermatitisu.
Pravgotovo si morate pa tudi prebrati članek o vzrokih in simptomih seboroičnega dermatitisa.
Viri:
- Mayo Clinic _Zagotavlja obširen pregled ekcema, vključno z njegovimi vzroki, simptomi in zdravljenjem.
- American Academy of Dermatology (AAD) _Nudi strokovne nasvete o diagnozi in obvladovanju ekcema.
- National Eczema Association_ Ponuja podrobne informacije o vseh vrstah ekcema in podpornih strategijah.
About The Author